V Arboretum Volčji Potok ne greš samo enkrat. Ker te pokliče, spet in spet.
Ne čudi me, da ima toliko ljudi letno karto. Tudi mi smo jo imeli, ko so bili otroci še majhni. Tam se umiriš … kot bi dihal spokojnost parka. Otroci so uživali v brezmejni igri … na igralih, travnatih površinah, v objemih dreves.
Mulci so večji, a vsakič znova pocukajo za rokav in si zaželijo ponovnega obiska. Še vedno se ustavimo na igralih, a sedaj so postanki tam krajši. Bolj jih vleče raziskovat … dinozavre, morske živali … vsakič namreč kaj zanimivega postavijo na ogled. Ne upirajo se niti dolgim sprehodom po njihovih obrobnih poteh. Ja, posebna energija je tam. Raznovrsten rastlinski svet v svojem spreminjanju, pa tako ali tako očara.
Letos smo se razveselili tudi razstave buč. Sprehod po poti pravljic, je pustil lepa sporočila, pravšnja za ta čas.
“Upaj si zakorakati v temen gozd.” Janko in Metka
“Pravi pogum je, da se soočiš z nevarnostjo, ko te je strah.” Čarovnik iz Oza
“Otroci so naši največji učitelji.” Mali princ
Učimo se od njih, otroci znajo tudi v najbolj težkih časih videti dobro.
