“Ljudje so nenavadni beli lisi, ki je od daleč videti kot šopek rož, rekli Roža, Slevška ali Kamniška roža. To je mogočen kamnit plaz, ki se spušča s Kamniškega vrha proti dolini. Nič čudnega, da je že od nekdaj buril ljudsko domišljijo.”
Pripovedke o nastanku so kar dobrodošla motivacija tudi za naše otroke, saj je strmo pobočje kar velik zalogaj za manjše nožice. Ena od njih pripoveduje, da so bili v starih časih tod okoli nekakšni lintverni, zmaji. “So slišali, da je bil notri in da bo nekje ven skočil. In res je, na kamniško stran. Vse za njim pa je drlo toliko časa, da ga je zasulo. Na ta način je nastala Slevška roža.”
Zasulo že zasulo … in če se zmaj zopet prebudi, pokuka ven? Smo hodili skoraj v tišini do vrha …
Imenitni razgledi na Kamniškem vrhu so pomirili skrbi. Na vrhu smo resnično nagrajeni z enkratnim pogledom proti Ljubljanski kotlini z okolico.
