Ni nama pustila spati. Prav nagajivo naju je žgečkala skozi strešno okno. Sva dvignila riti in skočila v pohodne hlače.
V avtu se uščipnem, preverim, če morda ne spiva … da naju ne nosi lunca ;). Iz Snovika se čez hribček zapeljeva proti Črnivcu. Naša vasica je kar dobro izhodišče za hiter skok do Kranjskega Raka, od koder se lahko odpraviš na Veliko planino, Kranjsko reber, Kašno planino …
Dvakrat se ustaviva pa ni potrebe odtočiti, ampak naravnost čudovita noč je. S telefoni poskušava ujeti trenutke »božanskega«, a tehnologija ne more zajeti tega kar vidijo oči in čuti srce. V tišini se prepuščava energiji magičnega.
In tako stopava vse do vrha Kašne planine. Besede so popolnoma odveč. S celim telesom vpijava moč lune, a je počasi že čutiti njeno pojemanje. Vsemu je konec in noč ni izjema.
Nov dan se rodi tiho in milo. V morju jutranje beline prvi sončni žarki nežno božajo dve postavi na vrhu hriba.
To je Sreča.
