Punce imamo svoje četrtke. Je treba vzdrževat kondicijo. Še posebej tisto z jeziki … uf, kaj vse si imamo povedati. Se nabere en’ga materiala v enem tednu. Je kar problem, če kakšen četrtek odpade :).
Največkrat jo mahnemo na sv. Vida, to je do cerkvice nad Zg. Tuhinjem. Kratka in sladka. Ko pa cuk’r pade, pohod podaljšamo še do ene razgledne cerkvice, do sv. Miklavža na Gori. Luštna krožna pot. Čez palec … okoli 3h govorjenja ;).
Nekaj nas vleče na omenjeni lokaciji. Ženska energija. Menda se je godilo tako na Gori pri cerkvi sv. Miklavža kot v Zgornjem Tuhinju. Zgodbe iz »groznih časov dni (Turški vpadi) pripovedujejo o belo oblečeni ženi (Mariji), ki naj bi priletela med Turke in jih s krušnim loparjem, s katerim kmetice vsajajo kruh v peč, pobila z enim samim udarcem devet.« (iz knjige Čuden prečudež, Breda Podbrežnik Vukmir, Irena Kotnik)
Loparja resda ne uporabljamo več, a za premagovanje življenjskih ovir se najde kakšen sodobnejši pripomoček. Četrtki nam dajejo moč.
Parkirate lahko pri rezervoarju na koncu vasi Zg. Tuhinj (proti Golicam) in se po makadamski poti odpravite do razgledne cerkvice. Zmerne hoje do vrha je nekje 45 min. Če pot nadaljujete naprej po makadamski cesti pridete do razpotja. Na desno vas pot pripelje nazaj do rezervoarja mimo vasi Golice. Na desno pa se usmerite proti Kostavski planini in že do prej omenjene cerkvice sv. Miklavža. Od tu se spustite do kamnoloma in se nad vasjo Kostanj in Stara Sela vrnete v Zg. Tuhinj.
