V enem žepu pravljice … v drugem nabor motivacijskih prijemov za najstnika. Pravljična pot z najstnikom se namreč prične kot prva pripovedka s te poti. “Trmasta koza, ki ne popusti …” Pa smo mu dali kar takoj en organizacijski zalogaj … telefon v roke, qr kodo pravljičnih poti in “vodič” naj bo. Vem, da je z enim ušesom vse poslušal … se je na poti domov zagovoril.
“Ura in pol lahkotne hoje, od Bistrice do mestnega jedra mimo drevoredov, čez mostove s pogledi na Kamniške vršace. In devet postaj z devetimi, s potjo povezanimi pravljicami. O cvergelčkih, Kamniških planinah, Perovem, jezeru, …”
Ste že spoznali Kamnik na ta način?
Pa da ne boste tako kot mi iskali table na postajah. Na omenjenih točkah se ustavite in preberite pravljico iz lične knjižice, ki je obenem tudi pobarvanka. Pravljice so na voljo tudi na spletu , kjer lahko preko interaktivnega zemljevida sledite mestni pravljični poti in poslušate pravljice.
Knjižico s pravljicami smo dobili v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku. Nismo zdržali do izleta, prebrali in poslušali smo jo že doma. Tudi zemljevid smo natančno “prečekirali”.
V žepu torej pravljice, na glavi pa čelada … nas je premamila še kolesarska pot. Smo šli po zalet v Šmarco in se po kolesarski poti pripeljali do pitnika pri mostu, kjer se prične prva pravljica.
Na Grdavovem travniku, ki to zdaj več ni, smo si privoščili nekaj boljšega kot običajno. Počitek s sladko ohladitvijo je bila naša 6. postaja. Smo počivali v senci kot kosci iz naše pripovedke. In ko te otroci z velikimi, radovednimi očmi sprašujejo, če morebiti ni bil prav tu, na tem mestu kjer zdaj sedimo, velik kup sena, veš, da so izlet resnično doživeli.
